Posteljne stenice (Cimex lectularius) so majhne žuželke, ki se hranijo s človeško krvjo in so znane po svoji odpornosti ter sposobnosti hitrega širjenja v domovih in javnih prostorih. Njihovi ugrizi lahko povzročijo srbenje, nelagodje in pri nekaterih ljudeh tudi alergijske reakcije. Pogosto vprašanje, ki si ga zastavljamo je, ali lahko posteljne stenice prenašajo bolezni.

Do danes nimamo obstoječih dokazov, da bi posteljne stenice v naravi lahko učinkovito prenašale povzročitelje bolezni na ljudi. Čeprav so znanstveniki v pregledu literature, opravljene leta 2011, ugotovili, da lahko posteljne stenice nosijo vsaj 40 potencialnih patogenov, vendar za nobenega od teh ni dokazano, da bi patogen stenica lahko učinkovito prenesla na človeka.

V laboratoriju so znanstveniki ugotovili, da lahko posteljne stenice zaužijejo Trypanosoma cruizi ter v nekaterih primerih okužijo laboratorijske živali, vendar so si rezultati študij na omenjenem patogenu nasprotujoče. Tretja študija je raziskovala možnost, da posteljne stenice prenašajo meticilin-rezistentni Staphylococcus aureus ali MRSO. Rezultati namigujejo na možnost mehaničnega prenosa patogena iz posteljne stenice na človeka, vendar neposrednih dokazov ni. Podobno so različne študije prišle do ugotovitve, da naj posteljne stenice ne bi bile prenašalci s krvjo prenosljivih bolezni, kot so HIV, hepatitis B ali hepatitis C.

Trenutno nimamo trdnih dokazov, da bi posteljne stenice lahko prenašale bolezni na ljudi, kljub temu da so pri njih identificirali številne patogene organizme, vključno z bakterijami, virusi in paraziti. Glede na globalno razširjenost infestacij bi v primeru dejanskega prenosa bolezni verjetno že obstajali dokumentirani primeri o prenosu, kar nakazuje na dejstvo, da posteljne stenice najverjetneje nimajo sposobnosti za prenos patogenov med ljudmi. Njihov vpliv je večinoma dermatološki (ugrizi, srbenje) in psihološki (anksioznost, stres). Kljub temu je zaradi njihove nadležne narave in možnosti alergijskih reakcij priporočljivo hitro ukrepanje in strokovno zatiranje ob prvih znakih infestacije.